Close

29. julija, 2020

Motivacija ni to kar v resnici potrebuješ … Namesto tega uporabi to (7 praks vztrajnosti)

Nekaj časa gre … Potem pa izgubim motivacijo.

Kako naj vztrajam?

Kako naj ostanem motivirana?

Kaj je narobe z mano, da vedno odneham?

Če se tudi ti sprašuješ kaj takega, naj te pomirim:

NORMALNO je, da nisi motivirana ves čas.

Pravzaprav, NIHČE ni motiviran ves čas – bodisi za trening, ali za pripravo zdravih obrokov, za meditacijo,

za NE-JESTI-sladkarij-na-kavču-medtem-ko-gledaš-že-peto-serijo-zapored-na-Netflixu.

A zakaj TOČNO ti torej ne uspe redno prakticirati vseh stvari, za katere že itak veš – da bi jih morala?

Ja vem – morala bi jesti več zelenjave

morala bi trenirati bolj redno

morala bi iti spat prej, itd …

Namesto, da kriviš sebe za svoje spodrsljaje (običajno šele dan po tem, ko zaspiš med drobtinami ali ti spet ni uspelo reči NE tretjemu kozarcu Chardonnay-a ob testeninah v kremni omaki)

in se sprašuješ, kako pridobiti vsemogočno jekleno voljo, ki jo več kot očitno premorejo “ostale super ženske” s katerimi se primerjaš –

Raje uporabi katero izmed naslednjih 7 praks vztrajnosti

Še preden pa začneva, definirajva najprej besedo “praksa” po SSKJ:

práksa -e ž publ. ustaljeni način ravnanja na določenem področju;
znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom

Če redno prakticiraš to kar te pelje bližje svojemu IDEALNEMU dnevu, telesu, energiji in odnosom – boš postala boljša v tem.

A zakaj se nam majhne, preproste spremembe zdijo “nepomembne” in “zanemarljive”?

Zakaj raje, kot da bi ostali vztrajni pri ENI majhni pozitivni navadi, čakamo na dan, ko bomo obrnili NOVI LIST? Ali pa raje odprli kar celo knjigo?

Čas mineva …

Toneš vedno dlje, kilogrami se kopičijo, postajaš vedno bolj nesrečna v spirali navzdol …

Nisi kriva sama. In tudi nisi edina!

Resnica je v tem: tvoj um te želi pretentati o pomembnosti in teži te “velike spremembe”.

Ko bom naredila to veliko odločitev, se bo vse spremenilo.

Od takrat naprej se bom vstajala ob 5:00, naredila 60 minut treninga, pojedla jajca z zelenjavo za zajtrk in popolno pripravila malico za otroke – Ura pa bo šele 8:00 in dan bom imela pod kontrolo.

Življenja pa so pogosto bolj razmetana in nenapovedano ne-kontrolirana.

In ko ti zgornji, ali podoben scenarij, ne uspe več kot 4 dni zapored (7 če imaš srečo), sebe označiš kot nemotivirano, nesposobno, nevztrajno.

Razmisli …

Ali te strah pred nepopolno izvedenim načrtom ovira pred tem, da začneš?

Si si morda postavila previsok standard za svoje trenutne okoliščine?

Ali pa se morda ravnaš po nedosegljivih idealih, ki jih narekuje družba in tista “super”-ženska, s katero primerjaš svojo čisto drugačno, unikatno življenjsko pot?

Vsaka odločitev, ki jo tekom dneva sprejmeš pri svoji prehrani, pri gibanju in skrbi zase, je glas – ZA ali PROTI – temu kar bi rada postala.

A kaj, ko avtomatske slabe navade, iskanje takojšnjega ugodja, postavljanje potreb drugih pred svoje, upanje na boljši jutri in bliskovito minevanje dragocenega časa – gredo z roko v roki.

Kako torej ubežati pastem svojih možganov, vztrajati in “pretentati samo sebe”?

Da bi začela tehtnico svojih vsakodnevnih navad prevešati v prid pozitivnim, moraš te navade in korake narediti tako preproste – da jih lahko izvedeš tudi na svoj absolutno najslabši dan.

Saj veš, tisti dan:

ko zaradi bolnega otroka nisi prespala noči,

ko si bila označena za nesposobno v službi,

ko si prišla domov v razmetano kuhinjo in ko se je, za nameček, pes polulal na novo preprogo.

V doslednosti pri treningu in prehrani boš uspešna toliko, kolikor so preproste tvoje PRAKSE v najslabših dnevih.

7 praks,
ki ti ob redni uporabi pomagajo ohraniti vztrajnost in doslednost
pri treningu, pripravi obrokov in prioritiziranju časa
za svoje telo in dušo:

1. Najdi svoj najglobji razlog – svoj ZAKAJ

Zadnje čase že malenkost klišejsko razvlečena fraza – pa vendarle znova poudarjam:

To, da ne maraš nositi kratkih hlač, ker nisi samozavestna glede svojih stegen,

To, da ne najdeš primernih oblačil zase, in da se skrivaš pod ohlapnimi majicami s pretvezo udobja

To, da bi rada bila bolj samozavestna,

To, da si želiš da te partner spet opazi

To, da si brez energije

So DOBRI razlogi, zato da odvržeš odvečne kilograme.

A niso DOVOLJ DOBRI razlogi, da bi vztrajala z zgodnjim vstajanjem, trpela skozi bolečine na treningu in dajala pozornost beljakovinam v obrokih dlje, kot traja začetna motivacija.

Ali jemlješ trening kot kazen svojemu telesu, ker si včeraj grešila in pojedla celo čokolado?

Ali ga kaznuješ, da bi lahko čimprej ustrezala socialnim normam in pogojem, pod katerimi bi bila srečna?

Kaj je pri TEBI tisto, zaradi česar bo ta trud iz dneva v dan poplačan?

Zakaj bi si sploh ŽELELA še naprej početi vse te monotone, težke, ponavljajoče se stvari, in videti zelo (zelo!) malo napredka iz tedna v teden?

PRAKSA: Postavi si vprašanje “zakaj”, vsaj 5x in to zapiši na list papirja.

2. Kaj pride najprej – kura ali jajce?

Verjetno verjameš, da moraš biti “motivirana”, da greš na trening in se premakneš s kavča.

Morda verjameš tudi, da se zdravi obroki tebi lahko zgodijo le takrat, ko si res pri volji.

Se tudi ti pogosto zanašaš na zunanjo motivacijo in čakaš, da te najprej “prime”?

Potem polagaš svojo moč v nekaj, kar je izven tvoje kontrole.

Motivacija je pravzaprav izid, ne pa nekaj, s čemer začneš.

Motivacije ne moreš kontrolirati. Kar LAHKO kontroliraš, pa je vrsta dejavnikov ki so predhodnik motivacije:

Kontroliraš lahko svoja dejanja, Akcijo.

Ko začneš izrabljati moč Akcije, ne rabiš več čakati na zeleno luč, da začneš!

Zaveš se, da te vsaka Akcija pelje bližje k temu kar ti ne pusti spati, in razumeš, da imaš lahko popolno kontrolo le nad svojimi odzivi.

Najprej naredi najmanjši korak, ki ga lahko narediš ZDAJ. Šele potem boš postala motivirana.

Vzemi moč nazaj k sebi!

Primer – v naslednjih 5 minutah si ne morem pripraviti jedilnika, iti v trgovino, pripraviti obrokov …

Lahko pa v 5 minutah izdelam svoj nakupovalni listek po sistemu 5X in v svoj koledar vpišem čas za pripravo hrane.

PRAKSA: V katerih situacijah čakaš na motivacijo? Kaj je najmanjša akcija k cilju ki jo lahko narediš tisti trenutek?

3. Namesto na moč volje, se zanašaj na sisteme

Si se že kdaj znašla pod kakšnim slapom?

Si ga lahko ta trenutek predstavljaš?

Kako voda utira svojo pot čez rob skale, kako neustrašno pade v globel in sunkovito z glasnim zvokom pristane na dnu – in to počne brez prestanka.

Nihče nikoli ne čestita vodi, kako je vztrajna in nihče se ne sprašuje, če ima voda voljo pasti čez rob.

Ne, voda pač – pade.

Druge izbire nima … Poklopijo se dejavniki, ki neizogibno vodijo k temu, da bo nastal slap:

Naklon, količina vode, padavine, gravitacija, višina kopenskega izliva.

Razmisli …

Kako si lahko prilagodiš svoj vsakdanjik in ustvariš lastne dejavnike, ki bi te neizogibno vodili v željen izid?

Enostavno se je zanašati na moč volje, ko načrtuješ svoje popolne, 60 minutne treninge, v tem motiviranem trenutku danes.

Namesto tega načrtuj treninge za SEBE V PRIHODNOSTI:

PRAKSA:

Če potrebuješ celo večnost, da se spraviš na trening, ker moraš pripraviti torbo, najti oblačila, čisto čutarico za vodo, pa slušalke …

Potem stori to ZDAJ.

Resno. Vzelo ti bo 1-3 minute.

Ko bo na zaspano, deževno jutro treba iti na fitnes … Bo upor manjši, saj boš vzela pripravljeno torbo in preprosto – šla.

4. Dovoli si občutiti čustva … A ne pusti da prevzamejo volan

Se pogosto ravnaš po svojih čustvih in raje preskočiš trening, vsakič ko se slabo počutiš, ko ti “ni”, ko “nimaš dovolj časa”?

Pogosto mislimo, da naša čustva vodijo naša dejanja. Če se počutiš slabo – se moraš “potolažiti” (s sladoledom, vsaj tako piše na oglasnih panojih po mestu). Če si utrujena, si vzami pavzo (in vzami Twix, ne?) 

Ko se počutiš žalostno, nemotivirano – torej “naj bi” počela žalostne, nemotivirane stvari. Izražanje čustev skozi takšna dejanja sporoča okolici kako se počutiš, prav tako pa deluje tudi kot sprostitev – zato je na nek način koristno. A ne, ko gre za cilje ki bi jih rada dosegla.

Ne rabi biti tako. Svoja čustva lahko prepoznaš, sprejmeš, a hkrati še vedno izbereš AKCIJO. Če dežuje, ne stojiš v dežju, temveč vzameš jakno in dežnik. 

Čustva se spreminjajo iz trenutka v trenutek, ne rabijo pa stati na poti med tabo in tvojimi cilji.

Če te od treninga in zdrave prehrane lahko z lahkoto odvrnejo čustva in druge “neprilike”, se vrni k točki 1 in ugotovi:

Ali treniraš zgolj zaradi kaznovanja svojega telesa in kurjenja kalorij, ali zato da svoje telo počastiš z gibanjem in kot proslavo svojih (fizičnih) sposobnosti?

PRAKSA: Katera čustva čutim v X trenutku? Kaj je moj dolgoročni cilj? Mi trenutna čustva pomagajo pri tem cilju? Kaj je najmanjša akcija, ki jo lahko naredim, čeprav se tako počutim?

5. Življenje lahko bolje upravljaš s paleto sposobnosti, ki se jih je moč naučiti

Poznamo sistematske in metodične načine oblikovanja mišične mase, izboljšanja kondicije, merjenja kalorijske porabe … 

Ko pa gre za motivacijo, pa nas zgolj pričakajo fotošopirani plakati 20-in nekaj-starih fit mladenk z napisi v smislu: “no pain, no gain”, “moraš si želeti dovolj” in “samo poskušaj močneje”.

Zajebi to.

Raje glej na motivacijo kot na proces in veščino, ki se je lahko naučiš in razvijaš, korak za korakom. 

Identificiraj SPECIFIČNO komponento tega procesa, ki ga lahko izboljšaš. Moje Alphe se tega naučijo s procesom razbijanja verige. 

Najprej poiščemo dovolj členov v verigi, ki so vodili do prenajedanja/opuščanja treninga (splet dogodkov nekaj ur, ali celo dni nazaj), nato najdemo najšibkejši člen in razbijemo verigo, še preden pride do prelomnega trenutka.

Morda v tebi prevlada negativni samogovor, ko si utrujena in imaš slab dan. Vidiš svoje telo v ogledalu, in takoj opaziš vse kar te moti: 

naenkrat izgubiš motivacijo za trening (saj je tako vseeno?!), in se po koncu dneva raje zakoplješ v škatlo s piškoti, da se malo potolažiš.

Če te naslednji dan pričaka krivda in misel, da boš danes naredila vse drugače, si ne reči le: “danes bo bolje”. 

Poglej kako nastane veriga začaranega kroga:

  1. zvečer sem šla prepozno spat, ker imam šele takrat čas zase
  2. zjutraj so se otroci zbudili hitreje kot ponavadi, zato sem ob spanec, a si rečem da bo danes bolje
  3. ker sem zaspana, sebe vidim v slabši luči, zagledam v ogledalu svoje roke in pričnem vaditi kritiziranje
  4. ko pridem domov iz službe, sem še vedno pod vplivom svoje kritike in utrujena, zato preskočim trening
  5. ko gredo vsi spat, si končno privoščim svojo najljubšo hrano, da se sprostim … Jutri bo bolje

PRAKSA:

Odkrij, v katerem trenutku se je tvoj samogovor spremenil v strupenega? Kateri člen v verigi je postal najšibkejši?

Kaj se je takrat dogajalo v tvoji glavi, kaj si počela? 

Kako lahko ta člen v verigi prepoznaš in v prihodnosti namesto njega vstaviš boljšo prakso, misel? 

Lahko tisto kritiko pred ogledalom prepoznaš in namesto nje vstaviš lepšo misel, npr: Danes sem utrujena, zato je moje telo pod stresom, kar vpliva na izgled. Kljub utrujenosti bom naredila krajši trening, da prekrvavim napete mišice.

Kako misliš, da bi se v tem primeru odvil tvoj dan?

6. Najdi svoj smisel v neudobju

Če si kadarkoli bila, ali poskušala biti fizično aktivna nad svojimi trenutnimi zmožnostmi – si naslednji dan občutila bolečine v mišicah, vnetje v mišicah – oziroma “musklfiber”.

“vsaj nekaj sem naredila, si misliš”

In naslednjič ko začneš trenirati, zasleduješ ta občutek – tako boš vedela da si naredila dober trening.

Ne tako hitro.

Če je tega vnetja preveč, nastane problem.

Vsega dobrega je seveda lahko tudi preveč … Vode. Seksa. Lazanje s sirom.

Konstantno vnetje v telesu in pomanjkanje uravnoteženosti s počitkom na drugi strani, kvečjemu vodi v poškodbe, izčrpanost in zaključek – da trening pač ni zate.

A veš, da trening ne rabi biti vedno “totalka”, “rastur”, “Švic v potokih” in bolečine – da je učinkovit?

Trening popolnoma brez vseh bolečin ne obstaja. (* tukaj imam v mislih bolečine ki jih čutiš zaradi mišičnega dela, ne zaradi sklepov ali nepravilne izvedbe)

Če boš naredila preveč – ne boš zmožna kmalu trenirati znova, ali se boš izčrpala prehitro.

Če boš naredila premalo – ne bo napredka.

Kako torej ujeti tisto pravo ravnotežje?

Ali lahko kdaj greš telovadit zgolj z namenom, da si pozorna, prisotna, da čutiš svoje telo in delaš “na easy, brez da si zraven še na telefonu in počneš 100 drugih stvari?”

In ali lahko te “easy” dneve uravnotežiš s treningi, kjer namenoma želiš iti MALENKOST preko sebe, in narediti čisto malo več kot prejšnjič?

Pogosto se zgodi, da ne …

Ali ne delaš nič, ležiš, zavlačuješ.

Ali pa greš na trening in narediš VSE – tečeš, skačeš, mečeš uteži, delaš na polno.

V kateri skupini si običajno ti?

Zavlačevanje ne deluje.

Delo na 1000% in vse možne obrate tudi ne.

Kaj pa v resnici deluje?

Tedenski, sistematski koraki, skozi katere lahko uravnoteženo izmenjuješ “easy” dneve in dneve, ko greš čez svojo mejo bolečine – čeprav si tega pogosto ne želiš. Bistvo je v tem, da najdeš vrsto treninga, ki si ga saj POGOJNO želiš početi, zavoljo dolgoročnega rezultata.

In ni res, da moraš “ljubiti proces” in da ti mora “biti fajn”.

Včasih je pač “treba kar je treba”.

Kot pri drugih vsakdanjih “nevšečnostih.” Verjetno noben starš ni strašno motiviran, da prekine svoj spanec 3x na noč in nahrani dojenčka. A imeti otroka mu daje smisel, dolgoročno vizijo, navdih. Tisti, ki zgodaj vstanejo in opravijo trening, v resnici ne sovražijo spanja. Pripravljeni pa so žrtvovati majhne stvari v zameno za energijo in občutek moči, ki jim daje zagon za vsakdanje izzive.

Kakšna prepričanja pa imaš ti o bolečini in premagovanju svojih (fizičnih in psihičnih) meja?

“To boli, tukaj bom odnehala, nisem dovolj močna, ne zmorem več, “

“To boli, tukaj bi odnehala, nisem še dovolj močna, a zmorem več,”

6. PRAKSA VZTRAJNOSTI: Kakšen smisel lahko najdeš v svojem neudobju in majhnih nevšečnostih ki se tičejo skrbi za svoje zdravje? Kako lahko preoblikuješ svoje prepričanje?

7. Bodi sama svoj trener

Običajno lahko dajemo nasvete drugim, lastnih pa (velikokrat) ne znamo poslušati.

Zato si omislimo “zunanjo” pomoč …

Prijateljico, ki hodi z nami migat za podporo … ali pa osebnega trenerja.

Potem boš dobila motivacijo, in brce v rit – pa bo!

Ampak tukaj obstaja zanka …

kakšna je verjetnost, da boš slepo sledila navodilom in se spreminjala,

če želja in ideja po spremembi ni nastala V TEBI?

Na koncu dneva si lahko sama sebi svoj največji kritik, sovražnik, neprijatelj.

In nobena količina zunanje motivacije ti ne bo pomagala.

Noben osebni trener, nobena prijateljica, noben nov program …

Če ne boš sprejemala odgovornosti in postala 

SAMA SVOJ največji zaupnik, svetovalec, prijatelj in zaveznik.

Na koncu dneva je vse kar imaš – TI. 

Tvoje misli, tvoje telo, tvoji odzivi, tvoje življenje.

To počneš ZASE.

Postani sama svoj trener in motivator.

Nihče te ne pozna bolje, kot lahko poznaš sebe!

7. PRAKSA VZTRAJNOSTI:

Nekaj vprašanj, ki ti lahko pomaga:

1. kaj je tvoja vizija za prihodnost glede svojega telesa, zdravja in dobrega počutja?

2. Kako se želiš počutiti večino časa?

3. Kaj so tvoje “slabe misli”, sprožilci v verigi na katere moraš biti pozorna? 

4. Ko imaš slab dan, kaj TOČNO si že v preteklosti naredila da si se pobrala? 

6. Zakaj to delaš, in zakaj ti je pomembno da vztrajaš?

7. Na koga se lahko obrneš po pomoč?

++

Ni pomembno, kje začenjaš. Ne primerjaj svoje poti z nikogaršnjo! Važno je, da si pripravljena vztrajati, učiti in se popravljati – ne glede na vse.

To je miselnost prave Alpha ženske.

Če imaš dovolj začaranega kroga, neuspelih poskusov, napačnih informacij, zmede in si želiš da gremo skupaj, korak za korakom –

se pridruži meni in moji motivacijski družini Alpha žensk.

V 16 tednih boš brez diet trajno izgubila do 12kg odvečne maščobe, pridobila sproščen odnos s hrano in prepolovila stres.

potem poglej če je program Alpha zate,

ali se prijavi na brezplačni 30 minutni posvet preko videoklica TUKAJ.