Close

12. junija, 2017

Zakaj gumb za pavzo v življenju ne deluje

12 tednov do popolne postave, 90 dni, mesečna, dvomesečna preobrazba …

Ste se kdaj vprašali, zakaj so te preobrazbe tako časovno omejene in obljubljajo neverjetne rezultate? 

Ker kdo od odraslih pri milem bogu, ima na voljo več časa za osebne cilje telesne dobrobiti?!

Ste pomislili morda, kaj vas sploh takšne transformacije naučijo? Kako v najkrajšem času, do najboljše možne postave!

Nihče pa vas ne nauči:

  • kako se spopasti z življenjem, ko se zgodi
  • kako iti v smeri svojega cilja, tudi ko otroci ponoči ne spijo
  • kako narediti svoj plan prehrane malo boljši, tudi ko lovimo rok za oddajo službenih projektov
  • kako ostati telesno aktiven tudi, ko se zdi, da dnevu primanjkuje ur
  • kako postati, in OSTATI fit

Zdi se torej, da fitnes in biti fizično pripravljen zahteva le eno ali drugo skrajnost, neskončno odrekanje in predvsem čas  ter nobenih drugih obveznosti, da dosežemo karkoli. Zato je logično, da bi raje pritisnili pavzo. In začeli znova, ko bo več časa. V ponedeljek. Po novem letu. Drug mesec, …

A mi lahko poveste, kaj bo takrat drugače? Kaj bo dejansko drugače?

Nič.

Življenje še vedno teče. Tik, tak.

Čas gre mimo.

Ampak, če spustim par treningov, jem napačne stvari, ne delam ‘domače naloge’ … Delam za brezveze.

Ni boljše če počakam, da bo več časa in se zadeve lotim pravilno?

Res je. Logično je, da bi radi stvari naredili perfektno, ko se jih lotimo. Logično je, da želimo pritisniti gumbek za pavzo, ko življenje postane obremenjujoče na drugih področjih in v upanju boljših rezultatov – hočemo nadaljevati tam, kjer smo ostali.

Tudi sama sem imela obdobja, ko je bilo pač preveč vsega. Čase, ko je bilo preveč vsega in je bila hrana zadnje, na kar sem mislila. Imela sem idejo, tam nekje zadaj, ampak sem enostavno odlagala, ker sem želela narediti stoprocentno, ali sploh ne!

Verjamem, da si ne morem niti predstavljati kako težko je šele z majhnimi otroci, ali drugimi kulisami življenja izven službenih obveznosti.

Zakaj vam ravno ta mentaliteta preprečuje napredek?

 

Si predstavljate, da bi lahko pritisnili pavzo na drugih področjih? Recimo partnerstvo:

“Ja zdravo draga žena, veš, zdaj imam pa v službi en projekt, ne bo me domov za 3 tedne.”

Ali

“Otroci moji, imam druge obveznosti in zdaj ne morem bit vaša mami, ker grem na tedensko razvajanje v welness.” (Zadnje ste mamice že sigurno kdaj pomislile).

 

Kako torej spremeniti mentaliteto ‘vse ali nič’ na ‘vedno vsaj nekaj’?

Ne glede na obveznosti, lahko naredimo malo boljše. Ne glede na časovni pritisk, se lahko še vedno zavedamo pomembnosti našega zdravja. Kar lahko naredimo je, da zgolj kazalec na lestvici pomembnosti premaknemo malo navzdol. Namesto na 8, 9 ali 10, smo za nekaj časa le na 3 ali 2. Važno je, da vsaj truda ne izklopimo popolnoma.

Ocenite svoj trenutni nivo truda:

kje na lestvici od 1-10 se nahajate? 

  • Kakšno malenkost bi lahko naredili danes, da bi se pomaknili nivo višje?
  • Ali pa morda trenutno po vaši pozornosti kliče drugo področje, in premaknite kazalec le stopnjo nižje.

Peš dlje po parkirišču od avta do trgovine. Pet počepov med pavzo v službi. Po stopnicah namesto z dvigalom, spijte tiste dodatne pol litra vode ob kavi,  15 minut spanca več in morda skodelica zelenjave pri zajtrku, kjer je prej ni bilo? Trening lahko skrajšava za polovičko in ugotoviva, kako krepiti ustrezne gibalne vzorce še drugače.

Ocenite svoj nivo in naj bo ‘vedno malo boljše’ ali ‘vsaj nekaj’.

Verjamem, da že veliko veste a lažje je, če imaš nekoga zraven. Potrebujete pomoč pri organizaciji, začetku oblikovanja novih navad?

Kontaktirajte me, z veseljem sodelujem z vami.

 

Lea, tvoj osebni trener

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.