Close

24. februarja, 2017

O deprivaciji spanja, valentinovem, ustvarjanju sreče in pomenu gibanja (2/3)

ITAK NIMAM IZBIRE, ITAK JE VSEENO, BOM ŽE 

Tako zelo radi prelagamo odgovornost. Če ne na druge, pa na nek čas, ki v bistvu ne obstaja. Ujemamo se v misli, ki narekujejo naša dejanja, skozi čas dejanja postanejo navade in slednje naš značaj. Kako previdno izbirate misli? Ali misli izbirajo vas? Kar obstaja, je samo ta trenutek in zdaj. Ni popolnega trenutka, da nekaj začneš. Kot pravijo, tudi ni popolnega časa, da imaš otroka. Nikoli ni dovolj dober čas, za karkoli.


“Če boste čakali na popoln trenutek, boste čakali zelo, zelo dolgo! Torej, kaj narediti?”



PREVZEMI ODGOVORNOST IN BODI MALO EGOIST

 

Biti sam sebi prioriteta nikakor ni nič napačnega in je na trenutke izjemno zdravo, celo priporočljivo.
Kot samska oseba med kupom zasedenih prijateljev situacijo dojemam precej drugače, a kljub temu je moč zaslediti, da tudi kvaliteta partnerstva narašča premosorazmerno s skrbjo za svoje fizično in mentalno zdravje. Držati mejo med razdajanjem in zdravim egoizmom, ne le v paru, temveč tudi v drugih socialnih odnosih (podrejeni – nadrejeni) je, po mojem mnenju, prava umetnost.

“Skrb zase je včasih obravnavana kot nekaj luksuznega, celo nedosegljivega. Tisti, ki se s tem drzne ukvarjati, je v delovno-orientirani družbi, ki zahteva pripravljenost 24/7 in maksimalne rezultate, obravnavan kot egoistična mevža.

V zameno za dobro počutje in izboljšano produktivnost na dolgi rok (življenje ni tekma), z veseljem prevzemam titulo!  

JAZ SEM ISTA, KOT VSI DRUGI, AMPAK … 

V neskladju s karakteristikami zgornjega naziva, raje storim nasprotno. Zadnjič sem se opomnila na cilj, ki sem si ga zastavila za letošnje leto – menjava karierne poti, ali popravek smeri, zaradi katere se bi sama počutila boljše. Ker sem začela opažati, da me zaradi strahu pred neuspehom, udobnosti in familiarnosti trenutne situacije vleče nazaj, sem preprosto začela početi stvari, s katerimi odlašam, a vem da mi bodo doprinesle pri mojem cilju.

Radi rečemo – samo to še naredim, pa bom začel … Projekt zaključim, pa bom začel … Pridem iz dopusta, pa bom začel. Po praznikih. Samo to me še čaka. Drug teden. V ponedeljek. Jutri. Zdaj sem preveč utrujen/a. Preveč pod stresom. Preveč … Nekaj. Torej, kaj lahko naredim? Splošnega odgovora ni: Naredi to, kar lahko! Ustavi se, pojdi spat, objemi nekoga, spij več vode, pojej malo več solate … Odvisno od tvoje situacije in tvojega cilja. V mojem primeru – zmanjšaj prevladujočo delovno obremenitev, posveti se stvarem, ki peljejo v željeno smer in več sledi svojemu dobremu občutku.

Kaj bo tvoj prvi korak?

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.