Close

22. februarja, 2017

O deprivaciji spanja, valentinovem, ustvarjanju sreče in pomenu gibanja (1/3)

Pred kratkim je socialne medije preplavil govor mlade zdravnice Sanele Banović. Govori o tem, kako veliko ljudi je utrujenih od življenja. Srečuje se s pacienti, celo mladimi pacienti, ki enostavno nimajo več upanja. V zadnjem letu je bilo v Sloveniji predpisanih celo 500.000 receptov za antidepresive.

“Vedno več delamo, smo pod pritiskom, ki ga postavlja družba ali celo sami. Ne govorim, da je s pridnim delom in doseganjem ciljev karkoli narobe, problem vidim v tem, da smo spet osredotočeni zgolj na cilj v prihodnosti. “

Tako marsikdaj preložimo odgovornost do potreb, ki jih imamo kot ljudje. Največkrat so to celo osnovne fizične potrebe, naknadno tudi psihološke. Podaljšali smo življenje, pozabili pa smo dodajati življenje letom.

KAJ SE DOGAJA Z NAŠIMI TELESI

V navalu dela, obdelovnih obveznosti, pod pritiskom ciljev in želja, tvoje telo vklopi obrambne mehanizme. Delovanje inzulina (ta srbi, da cuker iz krvnega obtoka lepo popakira v bodisi mišice, jetrni glikogen ali maščobo) se ob hkratnem dvigu stresnega hormona kortizola spremeni. Kortizol namreč zavre delovanje inzulina, glukoza iz krvi pa nekako nekam mora it – in gre v maščobo. Študija je pokazala, da je trajanje spanja pomemben regulator telesne teže, metabolizma in hormonov, ki v tem sodelujejo.

Ob pomanjkanju spanja se zmanjša učinkovitost leptina, ki po domače povedano iz zaloge maščobnih celic (večina izmed nas jih ima več, kot dovolj) kriči: NEHAJ JESTI.  Poveča se nivo hormona grelina, zvišane koncentracije le-tega pa rezultirajo v nenasitno lakoto, celo takrat ko imamo dejansko poln želodec! Vse to nas hitro pripelje do tega, zakaj stres in pomanjkanje spanja vodijo v višjo telesno težo, ob praktično istem vnosu hrane. Nea mi govori, zadnji mesec se raje sploh ne vagam!

“Veliko vemo, o tem se praktično govori na vsakem vogalu, fitnes industrija je v razcvetu in prehranski dodatki gredo praktično za med. A še vedno tiči prepad med informacijami, idejami in dejanskim stanjem. Kaj gre tu narobe?”

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.